Opis
Afriška ostrogasta želva (Geochelone sulcata) je tretja največja kopenska želva na svetu (takoj za galapaško in aldabrsko velikanko), saj zraste do 80cm in tehta do 100kg.
Naravni habitat
Ostrogaste želve prihajajo iz vročih in sušnih afriških območij. Ugajajo jim suha, puščavsko-stepska in savanska območja. Te želve ne marajo vlažnih in mokrih tal/prsti, predvsem pa ne hladnih območij. Naseljujejo severno in srednjo Afriko. Živijo v južnih predelih Sahare; v državah Čad, Eritreja, Etiopija, Mavretanija, Nigeriji, Senegalu in Sudanu.
Je strogo rastlinojeda, saj v naravi jedo le seno, trave, zelišča, kaktuse, kar jim moramo nuditi tudi v ujetništvu. Poleg tega jim lahko damo tudi hibiskusove cvetove in liste, kaktus vrste opuncija (steblo in plodove), solato (npr. radič, endivija…)in travniško rastlinje (detelja,regrad). Če je v ogradi sadje bo posegla tudi po njem, vendar hranjenje z njim ni priporočljivo. Dodajati je potrebno kalcij (nastrgana sipina kost, zdrobljene lupine jajc ali polžje hišice). Priporočljivo je tudi občasno dodajanje kalcija in vitamina D3, dobra je tudi nastrgana sipina kost. Hrana mora vsebovati veliko vlaknin in zelo malo beljakovin, ker drugače postane njihov oklep nepravilne piramidaste oblike.
Zaradi svoje velikosti je izjemno močna in potrebuje trdno zunanjo ogrado z mivko, travo, koreninami, pitno vodo ter bivališčem (lesena hiška).
Ostrogasta želva ne hibernira, zato ji moramo jeseni in pozimi urediti ogrevan velik terarij ali prostor.
Terarij mora biti urejen tako, da se želva v njem dobro počuti. Za podlago je primerna zemlja pomešana z mivko, potrebne pa so tudi korenine, posodica z vodo in skrivališče. Temperatura v terariju naj bo na eni strani cca. 25°C, na drugi pa 30-35 °C, da si lahko želva uravnava temperaturo, ki ji ustreza. Ponoči lahko termostat nastavimo tako, da temperatura ne pade pod 20 °C, ali pa gretje izključimo, saj v njihovem naravnem okolju temperatura ponoči pade tudi na cca. 5 °C. V terariju morata biti prisotni poleg navadne grelne žarnice tudi UVA in UVB grelni žarnici, ki nadomestita sonce v zimskih mesecih.
Ta vrsta želve prenaša ujetništvo slabše od grške želve, a plahost ob ukvarjanju z njo izgine. Ni primerna želva za začetnika. Zaradi svoje teže in velikosti je kar precej okorna in, če se preverne na hrbet se ne more sama obrniti, zato v ogradi ali terariju ne sme biti prevelikih preprek, zaradi katerih bi se lahko prevrnila. Pijejo in se kopajo zelo redko, priporočeno je tedensko kopanje želve. Rade imajo solato, ki je zmočena z vodo in tako tudi dobijo vodo.
Samec je večji od samice in ima daljši rep, ob parjenju pa se oglaša s posebnim zvokom, podobnim oglašanju racmana. Samica pri približno 5 letih spolno dozori in odloži od 6-40 jajc (odvisno od starosti in velikosti želve).
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.